|
|
|
|
|
|
TEHNOLOGIJA DA TE KAP!
(ali tudi: sedaj izrezujemo in graviramo z uporabo laserskega stroja)
Sicer je bila novica za večino bolj prvoaprilska, čeprav ni bila sporočena na ta datum:
"Dobili bomo laserski rezalni in graverski stroj!"
Če smo še pred kakšnim desetletjem moledovali za napredno tehnologijo, so se v zadnjih nekaj letih stvari korenito spremenile.
Modernizacija opreme, strojev in prostorov se dogaja vse bolj presenetljivo iz meseca v mesec.
Zanesljivo ne pretiravam, če zapišem, da gre levji delež zaslug za ta napredek direktorici Centra, Nives Počkar.
Poleg nje pa seveda še ostalim, ravnateljici SLŠ, vodji delavnic, učiteljem in v nekaterih primerih tudi zunanjim sponzorjem.
Takole pa so se stvari pričele 'dogajati' lepega jesenskega dopoldneva:
Klic vodji delavnic nas je ujel ravno na strokovni ekskurziji in glas na drugi strani je sporočil:
"laser so pripeljali !"
Seveda smo se kar se je dalo hitro potrudili vrniti v Ljubljano, za nadaljevanje pa Vas vabim k ogledu foto-dokumentacije:
|
Viktor: "a boš lahko dvignil teh nekaj sto kil?"
Viličarist: "...mala mal'ca"
Marjan:
"daj še malo noter, pa levo! (hm, da ni nekaj tukaj spodaj ??)"
Kaj je Majda spraševala Marjana sicer ni znano, vsekakor pa je bilo namenjeno
aktualnemu dogajanju. Morda: "in kaj bo če zaboj pade dol?"
... verjetno je mislila na tale del dostave, dvigovanje in postavitev v delavnico je vedno razburljiv dogodek...
... kar je jasno tudi direktorici: "Janez, pa je to sigurno v redu?"
Janez: " jasno da je, na moji hiši smo takole dvigovali material za ostrešje, pa ni bilo težav!"
Kaj razmišljajo ostali ni znano.
Marjan: " Uuuhhh, lepo je šlo, brez problema"
Zdaj pa odvijanje embalaže, da vidimo kaj je notri. Brez Viktorja seveda ne bi šlo.
Viktor: " In kaj je v tej škatli?"
Stane: "mogoče pa je darilo za šolo?"
Pa ni bilo nič takega, vse kar mora biti zraven, pač.
Naprava je precej občutljiva in postavitev klančine nujna za varno premikanje.
Čez ena vrata, pa še čez druga je šlo 'za las'', kar pa pri velikih količinah 'augenmasa' v
naših delavnicah ni problem. No, pa tudi kakšen meter se kje najde.
Naprava je na predvidenem mestu.
Viktor: " tukaj naj bo pa pika! Edino še, če ga obrnemo prečno, ni druge možnosti! "
In smo ga obrnili.
In nato opazovali, komentirali in se učili prvih korakov v programskih nastavitvah, upravljanju stroja in ugotavljali kako in kaj. Hitro je bilo videti, da bo ta vrhunska tehnologija pomenila novo stopnico v modernem učenju in ne nazadnje krepko popestrila izdelavo vseh vrst izdelkov v delavnicah.
|
Po nekaj testnih graviranjih in rezanjih v vezano ploščo, ko smo malce presenečeni ugotavljali
kako gladek je odrez pri 12 milimetrih debeline materiala in kako je naenkrat možno marsikaj,
se je Stane opogumil in izdelal prvo reliefno gravuro.
Iz znanega posnetka naše šole, ki ga lahko vidite tudi na teh straneh,
je nastala v nekaj ne
pretirano zapletenih korakih slika na lesu.
Ob tem mi je prišlo na misel, da je po skoraj sto letih obstoja stavbe le ta naslikana z uporabo
najmodernejše tehnologije. Prvi ravnatelj Ivan Šubic in tedanji župan Ivan Hribar bi bila vsekakor ponosna na napredek vsega tega, kar sta zasejala pred sto leti.
Prepričan sem, da bo takih razmišljanj in dosežkov v bodoče še veliko več, novo pridobitev pa bomo vsekakor maksimalno iskoristili.
|
Poslikal in zapisal: Aleš Likar
P.S.: opisani komentarji in dialogi nastopajočih so morda tudi izmišljeni, vsekakor pa - možni.
|
|
|
|
|
|
|
