Tako je bilo nekoč:
In nato se je zgodilo:
1. Dobili smo internetno povezavo iz sosednje učilnice. Pod strop smo obesili projektor.

2. Z našimi »alternativci« smo izdelali plakate.
Na sliki so dijaki: Denis Mihalič iz 1. g ter Miha Belaj in Tilen Lichtenegger Erjavec iz 1. č razreda.

3. V učilnico smo prinesli v naših šolskih delavnicah izdelano omaro za interaktivno tablo. Tablo prinašajo/postavljajo: Rok Berlič, Edo Turk, Rok Sečnik in Gašper Štendler, vsi dijaki 2. c in 2. č razreda.
Zagotovo smo edina šola v Sloveniji, ki ima »ohišje« za interaktivno tablo.
☺
4. Interaktivna tabla je že na svojem mestu. Stane je zamišljen, ne povem zakaj.☺

5. Na vrsti so letve za že izdelane plakate. Od leve proti desni glavni mojstri : Luka Zakrajšek, Danijel Burjek, Rok Sečnik, Gašper Štendler, Rok Bezlaj, Rok Berlič in Edo Turk, dijaki 2. c in 2. č razreda.

6. Postavitev plakatov in »uglaševanje« table in projektorja. Na sliki: Janez Erbežnik, Matej Sehur in Janez Potočnik, dijaki 1. l razreda, ter Stane, ki ga spet nekaj skrbi.

7. Na delovni obisk je prišla tudi ravnateljica Majda Kanop. Janez Potočnik, Janez Erbežnik, Tadej Groznik in Dagmar Porenta, vsi dijaki iz 1. l razreda, so si po končanem pritrjevanju plakatov oddahnili.
8. Moja malenkost si je zaželela zadnjo steno učilnice v rdeči barvi. Čeprav se nekateri s to idejo niso strinjali, sem jo vseeno dobila s pomočjo pridnih rok g. Pavliča, očeta Blaža Pavliča iz 2. l razreda. ☺

9. Sledilo je še pleskanje okenskih polic. Za to sta bila zadolžena Blaž Maleš in Simon Potrbin, dijaka iz razreda 2. k.

10. In tako je sedaj.

Slika pove več kot tisoč besed.
Slikala in zapisala: Amela Sambolić Beganović, prof.