Odprtje razstave Bivanje z lesom SloWOODlife

Gabi Dolenšek, mentorica • 20. april 2022

Odprtje nacionalne razstave Bivanje z lesom SloWOODlifev Kristalni palači, Ljubljana, 

ki z gostovanji po Sloveniji in v zamejstvu širi zavest o prednostih bivanja z lesom, kakovostni leseni gradnji in dizajnu iz lesa.

Več o razstavi: http://www.slowoodlife.com/razstava-bivanje-z-lesom/

Razstavo so s svojimi izdelki iz lesa popestrili tudi dijaki Srednje lesarske šole Ljubljana
 

Dijaki Srednje lesarske šole Ljubljana, ki deluje v okviru ŠC Ljubljana se z veseljem predstavljajo s svojimi izdelki in ustvarjalnimi idejami.

Nekateri izdelki so nastali v okviru predmeta Projektiranje, ki poteka v zadnjem letu šolanja. Eden izmed izstopajočih letošnjih izdelkov je počivalnik Jake Pregrada, ki se je pri projektiranju in izdelavi prototipa spopadel s težavami pri ergonomskem načrtovanju in s tehnološkimi izzivi. Orehovo nočno omarico je navdihnilo pohištvo iz petdesetih let prejšnjega stoletja; oblikoval in izdelal jo je Kristian Sluga.

Omarica, ki spominja na del čebeljega panja pa je delo iz lanskega šolskega leta, izdelal jo je Tomaž Stopar.

Mala stenska svetilka sestavljena iz šestkotnikov je nastala iz čistega veselja pri predmetu Oblikovanje v 4. letniku. Izdelal jo je Blaž Zaberložnik, ki veliko hitreje kaj izdela, kot pa nariše. 😊

Pri oblikovanju dijaki ustvarjajo tudi v skupini, kar vsi vemo, da je vedno izziv. Orehov stolec je eden izmed izdelkov, ki so nastali s skupinskim delom.

Vsako leto razpišemo ustvarjalni natečaj na določeno temo in ob koncu tudi izdamo publikacijo z izdelki in zgodbami, ki pojasnjujejo ozadje nastanka. Nekaj teh publikacij smo priložili razstavljenim izdelkom.

Največ razstavljenih izdelkov je nastalo prav v okviru takšnih natečajev.

Letos izziv nosi naslov Darilo. Darilo je seveda lahko marsikaj. Tim Zupančič iz prvega letnika je najprej izdelal nočno lučko Iluzija, v kateri se leseni elementi prepletajo, da ne veš prav dobro kje je začetek in kje njihov konec. Ni bilo treba prav dosti spodbude (»profesorca, saj ma nažaganih še rezervnih kosov za 3 svetilke«), da je naredil celo kolekcijo svetil; dodal je še stoječo in stensko svetilko v istem stilu.

Benjamin Drnovšek je dijak tehniškega izobraževanja 3+2, ki mu ne manjka ročnih spretnosti in občutka za les. Njegova je prelepa skrinjica in malo višji, večnamenski »štokerle« oz. stolec.

Življenje je teklo tudi med korono, marsikdo je ta čas obrnil sebi v prid, saj smo kar precej časa prihranili na vožnji sem in tja. Tako so v okviru lanskega natečaja Sedi nastali nekateri presenetljivi izdelki. Med njimi cela kolekcija treh zelo udobnih stolov, vsak je izdelan iz druge lesne vrste, avtor pa je Anej Jurjevčič, letos že maturant. Njegov sošolec Peter Jan pa se je lotil redizajna starega kmečkega stola, ki ga je našel nekje na podstrešju. Nastal je lep javorjev stol.

Medarda Verbinca so pritegnile tradicionalne japonske in kitajske lesne vezi, njegov štokerle je rezultat poskusov njihove izdelave in uporabe.

Avtor mogočnega prestola izdelanega iz starih smrekovih desk in avtomobilske vzmeti, ki je menda prava redkost, pa je Staš Ortar. Dober lesar je mojster za vse, tudi za švasanje!

Mnogi visoko izobraženi strokovnjaki iz različnih področij po celem svetu (morda še najmanj pri nas) najdejo svojo sprostitev v ustvarjanju z lesom. Učijo se z delom in na napakah in učijo se z veseljem. Velikokrat mi je težko, ker imam občutek, da profesionalni lesarji gledamo na les preveč tehnicistično in pozabljamo na 4. dimenzijo lesa, ki leži v naših srcih in ne v našem razumu. Razstavljeni izdelki so nastali s srcem in iz srca.

Novice iz Srednje lesarske šole Ljubljana

Po Majda Kanop, ravnateljica 4. februar 2026
Po Majda Kanop, ravnateljica 3. februar 2026
V petek, 13. 2. 2026, po šolah potekajo informativni dnevi. Za ta dan smo za naše dijake organizirali naslednje dejavnosti: 1. EVROPSKA HIŠA, ob 10.30 V sklopu predmeta aktivno državljanstvo bomo z dijaki 3.C, 3.Č in 3.D obiskali Hišo Evropske unije. Dijaki se zberejo ob 10.30 na Dunajski cesti 20, pred Hišo EU (blizu Gospodarskega razstavišča). Spremljevalci: 3.C – Simon Slabe 3.Č – Manca Kavčič (vodja) 3.D – Bernarda Jernejc 2. KINO ODISEJA – film Hamnet, ob 10.30 Zgodba spremlja Agnes in družino Williama Shakespeara na angleškem podeželju. Med izbruhom kuge zboli hči Judith, a umre njen brat dvojček Hamnet. Agnes in William vsak po svoje žalujeta, kar ju oddalji. Leta pozneje William napiše dramo Hamlet, v kateri osebno izgubo preoblikuje v umetnost. Filmska adaptacija mednarodno nagrajenega romana Hamnet stopa v polje zgodovinske fikcije in razkriva novo interpretacijo izgube 11-letnega sina Hamneta – dogodka, za katerega se verjame, da je oblikoval nastanek Hamleta, enega najslavnejših del svetovne književnosti. Film je ganljivo pričevanje o žalovanju, ljubezni in ustvarjalni moči, ki se rodi iz bolečine, ter prinaša intimno in novo osvetlitev življenja za mitom največjega dramatika vseh časov. Film traja 2 uri in 5 minut ter ima 6 nominacij za zlati globus, vključno za najboljši film, glavno žensko vlogo, režijo in scenarij. Dijaki se zberete pred Kinom Odiseja (BTC – Moskovska ulica 10) ob 10.10. Pred vhodom poiščete spremljevalce. Predstavniki razredov predhodno zberete denar (4 €) in se skupaj s spremljevalci odpravite na blagajno. Spremljevalci: 1.A – Franci Novak, Gorazd Cizelj 1. B – Lane Vukadinović, Miro Uršič 1.C – Tatjana Novak, Benjamin Rogelj 1.Č – Jože Šemrov (vodja) , Boštjan Janša 1.D – Urška Wertl, Gregor Kranjec 2.C – Barbara Terpin 2.Č – Florjan Štigl, Ivo Koderman 2.D – Marjan Grah, Andrej Černe 3. EKSKURZIJA – OK FIZ, OK KEM Dijaki 1. K in 1. L bodo imeli naravoslovni dan v sklopu kemije in fizike. Ogledali si bomo ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo), ki se nahaja na naslovu Brinje 40, 1262 Dol pri Ljubljani. Zbor pred ICJT je ob 8.45. Dijaki naj imajo s seboj pisala, saj bodo reševali delovne liste, ter denar za nakup vozovnice. Z dijaki se dobimo na Glavni avtobusni postaji (v prostoru za prodajo vozovnic) ob 8.15. Odpravili se bomo s primestnim avtobusom (Ljubljana–Senožeti/Litija K), katerega vozni red in seznam postajališč najdete na povezavi: https://www.ap-ljubljana.si/vozni-red?vstop=3622&izstop=9127&datum=2026-02-13 Spremljevalci: 1. L – Tadej Krivic, Gregor Štendler 1. K – Erika Potrebuješ (vodja) 4. Dijaki razredov 2.A in 2.B bodo sodelovali pri izvedbi informativnega dne (pri razrednikih bodo prejeli navodila). 5. Razredi zaključnih letnikov lahko obiščejo informativne dneve za nadaljnje izobraževanje. V kolikor ne boste prevzeli malice, se predhodno odjavite.
Po Špela Grum, organizatorica kulturnih dejavnosti 3. februar 2026
V torek, 24. 2. 2026 , bo 2. kulturni dan za razreda 2. a in 2. b . V SNG Drama Ljubljana si bodo dijaki s spremljevalci ogledali gledališko priredbo (bralno uprizoritev) Cankarjevega romana Na klancu v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Predstava bo na Malem odru s pričetkom ob 9.30. Zbor za dijake je ob 9.00 pred SNG Drama, Litostrojska 56, Ljubljana. Razredniki bodo dijakom pred pričetkom razdelili vstopnice (4 €, plačilo po položnici). Ta dan ni pouka, dijaki pa morajo doma po predstavi napisati krajši sestavek, v katerem bodo strnili vtise, mnenje in doživljanje predstave. Rokopise morajo oddati razrednikom do 3. 3. 2026. Spremljevalci: Špela Grum, Barbara Rupnik, Tadej Krivic Kako do SNG Drama? Na končnem postajališču Litostroj , ki je od Drame oddaljeno približno pet minut hoje po Litostrojski cesti proti vhodu v Dramo na Ulici Alme Sodnik, ustavljata avtobusa št. 3 (postajališče Križanke, smer Litostroj, odhodi ob 8.00, 8.19, 8.39) in 3B (postajališče Križanke, smer Litostroj, odhod ob 8.28) . O predstavi Cankar je bil oster družbeni kritik in izrisovalec družbenih krivic in neenakosti, in čeprav se nam zdi začetek 20. stoletja popolnoma drug čas, je tudi današnja družba zaznamovana s socialnimi stiskami, družbeno determiniranostjo in neenakostjo. Tako Cankarjev roman Na klancu ostaja kritika mehanizmov družbenega in ekonomskega zatiranja deprivilegiranih slojev prebivalstva. Cankar je v romanu ostro izpostavil izkoriščevalsko razmerje med delavci in kapitalisti, slabe delovne razmere, revščino in nezaposlenost. Ekonomsko nasilje, ki ga doživlja Francka, je danes enako. Vladajoči razred, ki mu diktirajo želje kapitala, ne deluje v dobro posameznika in skupnosti, ampak ljudem vsiljuje reforme, katerih cilj je ukinjanje socialnih transferjev za najranljivejše in omogočanje prekarnih delovnih razmerij, ki vodijo v nesigurnost in neodvisnost. »Zazdelo se ji je, da ne doide nikoli voza in nikoli židane rute in da bo zmerom vse tako pusto in žalostno. Če bi tekla do konca sveta in do konca življenja, bi ne dohitela voza ne židane rute, ne maslenega kruha.« (Vir: https://www.drama.si/dogodek/na-klancu-3/ ) 
Več člankov