S ponosom in veseljem predstavljam razstavo igrač, ki so jih dijaki v prvih mesecih letošnjega šolskega leta, tj. 2022/23, izdelali doma. Pred desetimi leti so kolegi začeli s prvim natečajem Cokla. Potem smo pa kar nadaljevali! Po nekaj letih smo začeli izdajati tudi publikacijo s fotografijami izdelkov in zgodbami o njihovem nastanku ter objavljati predstavitvene filmčke ( https://www.lesarska.sclj.si/natecaji ). Zadnji dve leti zaradi znanih razlogov razstave nismo pripravili, natečaje smo pa vseeno izvedli, natisnili natečaju pripadajoči publikaciji in objavili virtualne predstavitve. Nastali so nekateri izjemni izdelki – pa saj je bilo časa na pretek! Letos smo pohiteli in predpraznični čas popestrili z romantično razstavo na šoli. Če imaš srečo, da te uči mentorica natečaja ali pa kakšen tečen profesor, je udeležba obvezna 😊 in pade tudi kakšna petka (ali pa cvek ☹). Letos niso razstavljeni vsi izdelki, bodo pa predstavljeni v filmu in publikaciji. Ne vem, od kod ideja, da živimo v hitrih časih, v katerih naj bi se vse zgodilo takoj, saj si je kar precej dijakov vzelo veliko časa. Upam, da bomo proti koncu šolskega leta videli še kakšno zanimivo igračo. Izziv natečajev ni zgolj v preizkušanju tehnološkega znanja (tega predstavljamo ob koncu šolskega leta), pač pa v dokazovanju samostojnosti, iskanju idej, reševanju težav, ki se pojavljajo pri snovanju, izdelavi in tudi pri iskanju ustreznega materiala. Večina dijakov je namreč izdelala igračo z zelo preprostimi pripomočki in iz ostankov lesa. Pri tem ne gre brez pomoči, za katero je treba prositi in pri kateri pridejo v poštev tako prijateljski kot tudi korektni odnosi. Težko prosiš za pomoč očeta, profesorja ali sošolca, če sta na bojni nogi. Razstavo razsvetljujejo lučke s prejšnjih natečajev in projektov pri pouku oblikovanja. Center razstavnega prostora zasedajo gugalni konjički s pripadajočo viteško opremo. Kozliček me nezadržno spominja na Don Kihota! Takoj ob vhodu desno vam svetilka osvetli kotiček, v katerem se lahko pomerite v zanimivi igri »štiri v vrsto« ali igri s kockami. Lučka žirafa osvetljuje kotiček z delovnim orodjem. Ne da se skriti, da šolo obiskujejo večinoma fantje; lahko sedete na nizke stolčke ter se poigrate z avtomobilčki in vlakci, na šahovski deski pa kraljuje še ena vlakovna kompozicija. Medard Verbinc iz 4. b ima posebno veselje za raziskovanje čarobnih rešitev pri lesarskem oblikovanju in konstruiranju, tako da lahko vidite tudi stolček, ki je nastal kot posledica raziskovanja japonskih lesnih vezi. Prof. Gregor Virant, ki poučuje v šolskih delavnicah, je izdelal dve kopiji stola, ena od teh je razstavljena. Lahko sedete in se preizkusite v sestavljanju, prostor vam osvetljuje nočna lučka Tima Zupančiča. Medard tudi letos preseneča z raziskovanjem, naredil je meč, ki ga je treba prijeti v roke in pogledati od blizu; vanj je vstavljal drobne liste furnirja. Meč spremlja gugajočega kozlička sredi razstavnega prostora. Poskusite zapeljati kroglico po okroglem labirintu (labirint ima v hrbtno stran vdelane liste domačih drevesnih vrst). Prestavite letvice na leseni smrečici in vzemite si trenutek za občudovanje zelene smrečice, ki jo je vzgojil profesor zgodovine Franci Novak, strastni ljubitelj, vzgojitelj in poznavalec domačih in tujih drevesnih vrst ter avtor »hribovsko/planinskih« knjig. Omarica Satovje čaka na svojega avtorja, da jo odpelje, do takrat pa gosti miselne igre in zanimivo igračko Ravnotežje; poskušajte naložiti čim več lesenih krogcev na nosilec! Korak naprej si lahko ogledate zbirko živali, med njimi izstopa kača, potem pa se ustavite ob pozornosti vredni seriji svetil Iluzija, ki jih je izdelal Tim Zupančič, takrat dijak prvega letnika, v okviru lanskega natečaja. Letos je naredil zgoraj omenjeni okrogli labirint. Nisem še sprejela sodobne lekcije, da je otroke potrebno ves čas hvaliti, ampak tole je pa izjemno! Iz tega fanta še nekaj bo! Poleg sta razstavljeni lučki Harmonija, ki so ju s skupnimi močmi ustvarili »Mojstri za les« pri pouku oblikovanja v lanskem, torej njihovem tretjem letniku. Poskušajte sestaviti oziroma rešiti katero izmed miselnih iger – najbrž se boste morali usesti za kakšnih deset minut. 😊 Čestitam, če vam uspe! Ker je čas daril, smo razstavili nekaj lanskoletnih izdelkov z natečaja Darilo. Med njimi so rezalne/servirne deske, ki prikazujejo čar lesa – naravnega in obnovljivega materiala, ki je sopotnik človeštva od zmeraj. Srečni smo, da lahko delamo z njim!

Darilo. Kaj vse lahko predstavlja darilo; komu ga namenimo; kaj želimo z njim povedati? Tokrat smo dijake povabili, da pokažejo svojo kreativnost pri nečemu, kar lahko podarijo in s tem razveselijo naslovnika. Seveda govorimo o lesu kot osnovnemu materialu. Se strinjate, da so leseni izdelki, sploh v zadnjem času, ko se obračamo k trajnostnem razvoju, vse bolj cenjeni? Poglejte si, kako domiselni so bili naši dijaki ; bi si kaj izbrali tudi zase :-) Hkrati pa vas nagovarjamo k ideji za naslednji, že 10. natečaj. Vaše ideje pričakujemo do začetka novega šolskega leta. Časa je dovolj in misli se bodo spočile, kajti pred vrati so počitnice. Bodite drzni ali pa umirjeno sproščeni, vsake take ideje bomo veseli.

Dragi dijaki, dragi starši, sodelavci in prijatelji! Kljub izrednim razmeram življenje teče dalje. Prav tako naš, že osmi, natečaj z letošnjim naslovom Sedi - stol z značajem. Nekaj dijakov je že ustvarilo svoje izdelke in jih z veseljem predstavljamo - upamo, da vam polepšamo dan in vzpodbudimo še ostale, da se nam pridružijo. Nekateri še zaključujejo z delom, saj smo zaključek natečaja odložili v (upamo) bližnjo prihodnost, nekateri pa bodo počakali, da se razmere umirijo, zdaj pa v glavi in na papirju načrtujejo... ...KAJ VSE JE ŽE NASTALO

V šolskem letu 2019/20 so se naši dijaki »spopadli« s projektom izdelave lesenega nakita. Do februarja nam je uspelo zbrati vse zgodbe o nastanku prelepih izdelkov v ličnih škatlicah, šatuljah in stojalih. Le kdo bi takrat vedel, da smo s tiskom za las prehiteli izbruh Korone in zaprtje šol! Na ogled smo postavili kar 180 izdelkov naših dijakov. Nekateri so delali v paru, zato je v projektu sodelovalo več dijakov, kot je izdelkov. Super, v dvoje je lažje! Vsak udeleženec je dobil plaketo in natisnjen zbornik s fotografijami vseh izdelkov. O vrsti plakete (zlata, srebrna in bronasta) so odločali dijaki z e – glasovanjem. Z natisnjenim zbornikom poskušamo približati svoje delo tudi staršem in starim staršem. In kot je zapisala mama enega izmed dijakov: »Spoštovani, pohvala in spoštovanje vsem, ki so prispevali k izdaji publikacije 7.natečaj - LEPA. Priznam, da sem bila kot starš prijetno presenečena, kako čudovite in izvirne izdelke so ustvarili dijaki in hvala, da smo z izdajo publikacije tudi starši še podrobneje seznanjeni z delom na vaši šoli. Obilo zdravja, prijetno poletje in le tako naprej!« Iz letošnjega uvodnika pa prilagam: Lepa, lep, lepo … Kaj je lepo in kaj je kič? Nekoč sem o tem povprašala prijatelja, ki je študiral umetnostno zgodovino. Ni se obotavljal: »Lepo je tisto, kar ti je všeč.« Slovenski pregovor pritrjuje: »Vsake oči imajo svojega malarja.« Na srečo! Zato tudi ne izbiramo zmagovalca natečaja; vsak izdelek najde svojega občudovalca. Kje vse se lahko skriva lepota? V naravi, v ljudeh, pa očitno tudi v drvarnici med drvmi … V polenu se je skrival Ostržek, ki mu je na plan pomagal mojster Pepe. V ostankih lesa, pa tudi v polenih so se skrivali mnogi izdelki, ki jih pred vami razgrinja pričujoča knjižica. Mar ni privilegij, da lahko iz polena prikličeš srce? Nekdo izmed udeležencev natečaja je zapisal, da so vse oblike nakita že odkrite, da ni že narejenemu nič dodati. Arheologi menijo, da je najstarejši nakit star 90 000 let, tako da bi mnenju lahko celo pritrdili … Praksa pa kaže, da vodnjak idej nikoli ne presahne. Bolj ga uporabljaš, bolj se polni. Prisila ideje ubija ali rojeva? »Aha, da ne pozabim, natečaj Lepa je obvezen za vse, informacije dobite na spletni stani, kar se pa tiče materiala, orodij in prostora … znajdite se, dovolj ste stari.« Tole je citat mojih navodil, ki ga je zapisal eden od dijakov. Sliši se kar malo ostro, moram pa priznati, da je resnično. Menda je Renoir izjavil: »Trpljenje mine, lepota ostane«. Mu lahko oporekamo? U  živajte v delu in rezultatih svojega dela. S svojimi izdelki lepšate vsakdan ljudem, za katere ustvarjate.

S sodelovanjem izbranih izdelkov na razstavi Čar lesa 2019 v Cankarjevem domu Ljubljana smo zaključili letošnji 6. šolski natečaj. Poslali smo prijave 18 izdelkov z natečaja in nekaj izdelkov, ki so nastali s skupinskim delom pri pouku oblikovanja. Strokovna komisija prireditve je za razstavo izbrala večnamenske posode s pokrovom skupine Wooden Boy, ki jo sestavljajo Anže Zajc, Matevž Vrhovec, Florijan Tomazin in Tadej Dolinar; Wakeboard Jake Pregrada; Njami ježka Aljaža Kutnarja in Joba Šemrla; Woodbowtie Nike Gorza, Kristjana Mušiča, Žana Janeza Hribarja in Martina Krafogla; Tram svetilko Anžeta Boha; Oval pladenj Luke Vesela in svetilko Kresnička Matica Jančarja in Tadeja Peternelja. Dijaki so pokazali svojo ustvarjalnost pri izdelovanju novih izdelkov iz starih, obrabljenih in odsluženih lesenih izdelkov in uporabi lesenih ostankov. Na razstavi smo si lahko ogledali vseh 169 izdelkov. Večina sodelujočih je opisala, kako so izdelki nastali. Profesorica Barbara Rupnik in profesor Jože Šemrov sta vložila kar nekaj časa, da sta vse pisne izdelke lektorirala, Nejc Flis in Maximiljan Grum sta vse fotografirala in nastala je brošura, ki jo je, poleg plakete, dobil vsak sodelujoči za nagrado in v spomin. Preko spleta je imel vsak možnost »oceniti« posamezen izdelek oz. mu podeliti zlato, srebrno ali bronasto plaketo. Zlato plaketo so si po oceni glasovalcev prislužili: Erazem Burja, Rok Dolinar, Jaka Pregrad, Blaž Zaberložnik, Vid Dolinar, Nejc Flis, Anže Boh, Andraž Vrankar, Jan Zupančič, Erik Koletnik in Jakob Smolnikar, Benjamin Pajek, Urban Štifter, Žiga Podlesnik ter Staš Ortar. Plakete je oblikoval Jakob Smolnikar pri pouku oblikovanja, pri pisanju plaket za vsakega sodelujočega pa so pomagali dijaki 2. a in 2. b razreda. Rok Kuprivec je sestavil film za objavo na spletni strani YouTube. Naj zapišemo še, da sta se na Sejmu Ambient 2018 – Top ideje s svojimi svetili z lanskega natečaja predstavila Jakob Smolnikar in Kristjan Mušič. Najlepše lanske svetilke pa smo predstavili na koledarju ob praznovanju 130. obletnice naše šole. V delo smo vložili veliko truda, ampak: »Brez muje se še čevelj ne obuje.« Še malo, pa bomo zaključili šolsko leto in že se porajajo ideje in izzivi za 2019/20 …

V začetku februarja 2018 smo na Srednji lesarski šoli Ljubljana odprli razstavo lučk. Razstavljenih je več kot 120 izdelkov naših dijakov. Lučke so dijaki izdelali v okviru šolskega natečaja, ki počasi prerašča v tradicijo. Začeli smo s coklami in nadaljevali s poslovnim darilom, pručko/stolčkom in igračo. Izziv natečaja je spodbuditi ustvarjalno strast pri dijakih in jih prepustiti izzivom samostojnega dela; od iskanja ideje, materialov, do načrtovanja in izdelave in seveda, reševanju neizbežnih težav. Ne iščemo zmagovalcev, zmagovalci so vsi, ki se dela lotijo in končajo izdelek. Vseeno pa strokovna komisija sestavljena iz dijakov, profesorjev in potencialnih kupcev vsakemu izdelku podeli zlato, srebrno ali bronasto plaketo. Poleg izdelave lučk je za izvedbo projekta potrebnega še veliko skritega dela; sproti vodimo evidenco zbranih izdelkov, skupina dijakov izvede fotografiranje vseh izdelkov, dijaki sestavijo predstavitveni film, narišejo plakate za razstavo, oblikujejo osnutke za plakete, pomagajo pri postavitvi razstave, napišejo kratke, zanimive zgodbice o nastajanju njihovega izdelka. Na pomoč nam priskočijo tudi profesorji slovenščine, ki lektorirajo pisne izdelke, da lahko oblikujemo brošuro, ki jo za nagrado in v spomin dobi vsak sodelujoči. Brez kvantitete težko dosežeš kvaliteto; množično sodelovanje spodbujamo s preprostim sistemom korenčka in palice (cvek ali petka; »Ta naša mladina…«). Brez podpore staršev seveda ne bi šlo, saj vsi vemo kako zaščitniški znajo biti danes starši in česa vsega »ne smejo« učitelji v osnovni šoli, celo marsikateri gimnaziji… Letošnji izziv je bil težak (»Profesorca, saj nismo na elektro!«), ampak rezultat je vredno videti; lučke so zasijale v svoji izvirnosti, pokazale so čar lesa v topli svetlobi. Vseh lučk seveda nismo zmogli/upali priključiti, vendar po vsakem obisku razstave, gorijo druge lučke; dijaki na hitro kakšno odklopijo in priklopijo svojo…. Toplo vabljeni k ogledu.

Okrog novega leta smo zaključili z zbiranjem izdelkov za šolski natečaj. Letos že četrtič. Očitno ustvarjamo tradicijo. V prvem natečaju so dijaki sodelovali z izdelavo cokel (ideja ni bila moja, dijake je k sodelovanju nagovorila profesorica Špela Grum z učitelji praktičnega pouka). Naslednje leto smo izbrali temo poslovno darilo, v tretjem letu pa so dijaki izdelovali pručke oz. stolčke. Vsako leto je več sodelujočih, tako je projekt postal že kar organizacijski izziv! Zbrati vse izdelke, urediti sezname, posneti fotografije, jih urediti v film, organizirati ocenjevanje, oblikovati in napisati plakete…. Veliko dela; vesela sem, da mi dijaki lahko tudi pri tem pomagajo in se izkažejo za zanesljive sodelavce... (večinoma). Gašper Jamnik je fotografije uredil v film, Kristjan Mušič je fotografiral večino izdelkov, nekaj pa so prispevali še drugi dijaki. Hvala! Hvala tudi profesorici Bernardi Jernejc, ki vzpodbujala svoje dijake, da so množično sodelovali. Število sodelujočih je doseglo okroglo stotico; najbolj zagreti so bili dijaki 1a in 1b, 3a in 3b, ter 3.č. POHVALJENI! Napisali so tudi kratke zgodbice o nastanku svojih izdelkov; zelo so zanimive - kmalu bodo objavljene. Naj se zahvalim vsem dijakom, ki so sodelovali lani, ker so omogočili razstavo svojih izdelkov vse do danes! Hvala za vašo potrpežljivost. Z njimi smo se pohvalili na Informativi, na Čaru lesu, pri predstavitvah naše šole na osnovnih šolah. Obiskovalci z drugih šol, poslovni partnerji so jih občudovali v našem razstavnem prostoru. Tudi predsednik vlade in gospa ministrica za šolstvo. Vsak izdelek bi našel kupca. Zanimivo in dobro je, da smo si ljudje različni, imamo različne okuse…., tako da res vsak izdelek najde svojega občudovalca. Želim, da bi vsi dijaki odkrili veselje ob ustvarjanju in razvili strast do dela z lesom; ne zaradi ocen, hvale in pohvale, pač pa zato, da se zjutraj zbudijo s strastnim navdušenjem; česa se lotim danes, kako bi lahko rešil problem…. Pomembna je tudi lekcija, da noben izdelek ne pade kar iz papirja v realnost. Vedno se srečujemo s težavami in zapleti; nič hudega, morda prav zaradi tega nastane nekaj boljšega. Vesela sem tudi sodelovanja med dijaki… V slogi je moč. Podelitev plaket in ocenjevanje še sledi; sodelovali boste tudi dijaki, tako kot že lani; no, o rezultatih pa po počitnicah!

Zaključili smo letošnji natečaj »Izdelaj pručko ali stolček brez naslona v sodobni podobi«. Lansko leto ste dijaki izdelovali poslovna darila, leto poprej pa lesene cokle. Vsako leto se natečaja udeleži več dijakov. Letos se je nabralo okrog 60 izdelkov! Iskrena hvala vsem sodelujočim, saj vem, da noben izdelek ni nastal kar čez noč. Za vsakim stolčkom ali pručko stoji zgodba; ideja, iskanje materiala, načrtovanje in izdelava. Nekateri imajo boljše možnosti, drugi so morali kar precej improvizirati. Zato težko enačim naš natečaj s tekmovanjem. Naj služi kot predstavitev ustvarjalnosti, idej, mojstrstva izdelave. Upam, da smo z natečajem vzpodbudili sodelovanje med dijaki in profesorji, dijaki in starši, med prijatelji in sošolci … Skupaj in z malo pomoči smo sposobni vsega. Nekateri izdelki so že kar popolni, nekatere pa bo potrebno še nekoliko dodelati, popraviti. Izkoristite možnosti dobro opremljenih delavnic, bogate izkušnje svojih profesorjev, očetov, dedkov, sošolcev … Redko se zgodi, da kar v prvem poskusu nastane popoln izdelek; tudi slavni Rex ni nastal čez noč … Vsak izdelek raste in iz vsake ideje rastejo nove ideje. Nadaljujte z delom! Nekateri dijaki me sprašujejo, kakšne bodo nagrade. Gotovo ste se vsi pogodili za kakšno dobro oceno (ali dve); glavna nagrada pa naj bo zadovoljstvo pri ustvarjanju, izkušnje, pridobljene s samostojnim delom in sodelovanjem, nove ideje, ki so se ob tem porodile. Seveda pa bomo podelili tudi simbolične nagrade. Najboljše ideje bomo prijavili na prireditev »Čar lesa«. Nanjo se ni najlažje uvrstiti, kljub temu se našim dijakom že leta uspeva predstaviti tudi na tej prestižni prireditvi, za katero opravi izbor neodvisna strokovna komisija. Za konec pa še tole: Ideje za izdelke srečujemo, ko hodimo naokrog z odprtimi očmi, delamo iz istega materiala, s podobno tehnologijo in znanjem, zato so si ideje včasih podobne. Velikokrat si pomagate z internetom. Vse to je normalo, vendar vedno navedite, od kod ideja in kako se je razvijala, ker spoštujete in cenite svoje delo – znate ceniti tudi delo drugih ustvarjalcev. Ne kopirajmo tujih idej in jih ne prodajajmo za svoje. Poleg ustvarjalnosti, zanesljivosti, strokovnosti naj tudi poštenje označuje lesarje.