Srednja lesarska šola Ljubljana

Program lesarski tehnik traja 4 leta. Dijaki ga zaključijo s poklicno maturo, ki jim omogoča nadaljnji študij. Dijaki imajo skozi vsa 4 leta približno 5 ur na teden praktičnega pouka v šolskih delavnicah. V drugem in tretjem letniku imajo 10 dni praktičnega usposabljanja pri delodajalcih (v podjetju v svojem kraju). V programu lesarski tehnik imajo dijaki veliko več strokovnoteoretičnih predmetov s poudarkom na poznavanju lesa, risanja, računalniškega konstruiranja, CNC-programiranja, oblikovanja, marketinga. Veliko je tudi splošnih izobraževalnih predmetov, zato je program primeren za učence z boljšim uspehom iz fizike, matematike, angleščine, slovenščine …

Program mizar traja 3 leta in je zelo primeren za učence z ročnimi spretnostmi. Program se zaključi z zaključnim izpitom. Dijaki imajo vsako leto 2 meseca praktičnega usposabljanja pri delodajalcu (v podjetju v svojem kraju oz. v bližini svojega kraja). V prvem letniku imajo dijaki 1-krat na teden 7 ur praktičnega pouka v šolskih delavnicah, 4 dni pa ostale predmete. V drugem in tretjem letniku imajo dijaki praktični pouk 2-krat na teden (14 ur), dijaki imajo tudi precej strokovnoteoretičnih predmetov, manj splošnih izobraževalnih predmetov kot lesarski tehnik. 

Dijaki so iz tega programa zelo zaželeni pri delodajalcih, lahko pa nadaljujejo v programu lesarski tehnik (PTI) 3 + 2, ki se zaključi s poklicno maturo.

Veliko mizarjev po zaključnem izpitu nadaljuje v programu lesarski tehnik – PTI (3 + 2).

Lesarskim tehnikom pa poklicna matura razgrinja paleto novih možnosti za nadaljevanje študija v vseh višjih ter visokošolskih študijskih programih lesarstva, arhitekture, oblikovanja, gozdarstva, ekonomije …

Mogoč je tudi univerzitetni študij, če poleg poklicne mature dijaki opravijo še dodatni maturitetni predmet (iz nabora splošne mature). Priprave za peti maturitetni izpit potekajo na šoli. Dijak opravi peti izpit na splošni maturi v okviru Gimnazije, ki deluje pod okriljem ŠC Ljubljana, kamor spada tudi Srednja lesarska šola.

Če se dijaki ne odločijo za nadaljnji študij, se jih seveda veliko zaposli v lesarskih oz. tudi v družinskih podjetjih ali pa odprejo svoje, saj jim pridobljeno znanje, to omogoča. Zanimanje za izobraževanje za vse lesarske poklice ponovno narašča, prav tako povpraševanje pri delodajalcih. Na šolo se pogosto obračajo tudi podjetja. Omogočamo jim, da dijake obveščamo o možnosti zaposlitve.

Praktični pouk poteka v šoli in pri delodajalcih. V šoli poteka v šolskih delavnicah, ki so dobro opremljene z moderno tehnologijo. Dijaki morajo imeti s seboj samo delovno obleko in meter, za vse ostalo poskrbi šola.

Vsi dijaki vseh naših izobraževalnih programov (mizar, lesarski tehnik …) opravljajo PUD (praktično usposabljanje pri delodajalcu) in tam delodajalec že ugotovi, če bo dijaka zaposlil ali ga mogoče celo štipendiral za nadaljnji študij.

Dijaki si lahko delodajalca poiščejo sami, lahko pa jim pomaga tudi koordinator PUD-a na šoli, ki za vse dijake pripravi vse pogodbe in vzpostavi kontakt med šolo in delodajalcem.

Izobraževalni program se izvaja v šolski organizaciji s sklenjeno kolektivno učno pogodbo ali organizaciji s sklenjeno individualno učno pogodbo. Obe obliki izvajanja programa sta enakovredni. Večina dijakov ima sklenjeno kolektivno pogodbo.

Šolska oblika izvedbe temelji na kolektivni pogodbi, ki jo šola za praktično izobraževanje sklene z delodajalcem.

Druga oblika izvedbe temelji na individualni učni pogodbi, ki jo skleneta delodajalec in dijak oz. njegovi starši ali zakoniti zastopniki. Sklenjene pogodbe se registrirajo pri pristojni zbornici. Delodajalec ali dijak predloži sklenjeno pogodbo v registracijo na pristojno zbornico (OZ, GZS).

Mizar ima v vseh letnikih po 2 meseca PUD-a, lesarski tehnik pa v 2. in 3. letniku po dva tedna.

Pouk začenjamo ob 7.30, po navadi končujemo ob 13.40. Predur ni. V izmeni je praktični pouk, ker so tam razredi razdeljeni v manjše skupine. Torej, na vsakih 14 dni je dan ali dva pouk popoldne (lesarski tehniki 1-krat na 14 dni, mizarji 2-krat na 14 dni). 

Pouk imamo v dopoldanskem času od 7.30 do 13.40, redko do 14.30. Praktični pouk je zaradi zasedenosti delavnic vsakih 14 dni v popoldanskem času. Ko je praktični pouk popoldan, se konča najpogosteje ob 19.00. Kdor ima težave s prevozom, mu je omogočen predčasen odhod oz. status vozača. 

Spraševanje poteka po dogovoru z učitelji, veliko jih napove ustno ocenjevanje znanja. Dijaki s statusi imajo prilagoditve v skladu s pravilnikom.

Dijaki so vključeni v učbeniški sklad, knjige lahko prevzamejo v šolski knjižnici.

Športna vzgoja poteka na različnih lokacijah, veliko v telovadnici na Šolskem centru. Poteka v času rednega pouka. Če ne poteka v ŠC, so za ŠVZ na urniku pogosto namenjene zadnje ure ali izjemoma prve ure. V vsakem primeru je poskrbljeno, da imajo dijaki dovolj časa za prehod do telovadnice na drugi lokaciji. Na začetku jih seveda do teh lokacij pospremijo profesorji.

Dijaki se lahko kadar koli učijo v knjižnici.

Na šoli poleg obveznih izbirnih vsebin (športni dnevi, strokovne ekskurzije, kulturni dnevi) organiziramo še druge dejavnosti (strokovni natečaj, tečaj varnega dela z motorno žago, naravoslovni ogledi, tečaj Megatishler, priprave na 5. maturitetni izpit, pevske vaje, tečaj CPP, tečaj prve pomoči, krožek Arduino mikrokrmilnika, Ekošola, vključevanje v program Erasmus+ …).

Šola je dolžna ponuditi malico za vsak dan prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih obveznega programa v skladu s šolskim koledarjem (v nadaljevanju: pouk). Dijakom malica ne pripada v času izvedbe tistega dela interesnih dejavnosti, ki so po njegovi izbiri. Zavod dijakom ponudi topel, vegetarijanski in dietni obrok ali energijsko in hranilno bogatejšo malico.

Malica je lahko tudi subvencionirana. Podatke o višini subvencije šolske malice pridobi šola. Višino dodeljene subvencije vidite na portalu Lopolis.  

Možno se je prijaviti tudi na kosilo. Vedno je možnost tedenskega ali mesečnega izbora, ko je na spletni strani objavljena malica. 

Dijaki iz oddaljenih krajev lahko pridobijo status »vozača«. Dijaki morajo oddati vlogo z voznim redom, na osnovi odobrene vloge lahko »vozači« zamujajo ali predčasno odhajajo od pouka.

Pravila šolskih obveznosti dijakov, ki se vzporedno izobražujejo ali se pripravljajo na mednarodna tekmovanja, in dijakov, ki so perspektivni oz. obetavni ali vrhunski športniki, ureja Pravilnik o prilagoditvi šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli. Vse prilagoditve izhajajo iz tega Pravilnika. 

Tisti, ki se zaradi oddaljenosti ne morejo vsak dan voziti v Ljubljano, lahko zaprosijo za sprejem v dijaški dom. Najbližji so Dijaški dom Tabor na Kotnikovi ulici 4,  Dijaški dom Vič na Gerbičevi 5l a, Dijaški dom Ivana Cankarja na Poljanski cesti 26. Šola sodeluje z dijaškimi domovi, vzgojitelj iz dijaškega doma pa ima na željo staršev lahko tudi stalne kontakte z razrednikom.

Pri dijakih z odločbami upoštevano zahteve, ki izhajajo iz posameznih odločb. Delo s tega področja opravlja koordinatorka DSP.

Za program lesarski tehnik razpisujemo dva oddelka (56 mest), za program mizar tri oddelke (78 mest), za program lesarski tehnik – pti dva oddelka (56 mest).

V šolskem letu 2025/26 je bilo več prijavljenih, kot je bilo razpisanih mest na programih Lesarski tehnik  in Mizar.

V 1. krogu so bili sprejeti vsi kandidati, ki so dosegli enako ali višje število točk od spodnje meje vpisa, ki je znašala za Lesarski tehnik 56,57 točk, za program Mizar 38,83 točk, zbranih iz ocen 7. – 9. razred in točk NPZ.

V izobraževanju je treba slediti potrebam gospodarstva. Za Slovenijo je les strateška surovina in hkrati ena od konkurenčnih prednosti. Zelo pomembno je poznavanje novih tehnologij, novih materialov, poznavanje CNC-tehnologij in CNC-programiranja. Pomembno je računalniško konstruiranje, oblikovanje, poslovno komuniciranje, marketing …

Les ponovno pridobiva pomen kot okolju prijazen, obnovljiv in razgradljiv material. Uporabljali ga bomo na tradicionalne načine in izumljali nove načine za njegovo rabo in predelavo. Stavili bomo na les kot surovino za reševanje okoljskih zagat, na veliko gozdnatost Slovenije in na zavzetost vseh, ki bi zagnali upočasnjeno kolesje, ki skrbi za razcvet slovenske lesnopredelovalne panoge.

Podjetja razpisujejo kadrovske štipendije. 

Osip ni visok. Na šoli imamo različne stopnje izobraževalnih programov, ki omogočajo prehod med programi tudi med letom, če so prosta mesta. Če je nekdo vpisan na program lesarski tehnik in med letom ugotovi, da je zanj ta stopnja zahtevnosti previsoka, ga lahko prepišemo na program mizar, če je mesto prosto. Prepis je smiseln v prvi tretjini šolskega leta.

Vsako leto nekaj dijakov v programu mizar zaključi z zaključnim izpitom s pohvalo (vse ocene odlično).

Prav tako imamo vsako leto diamantne maturante (dosežejo vse točke na poklicni maturi).